Ajda Rems - Hiša Belin

Ajda Rems – Hiša Belin

Ajda je ena od osmih umetnic, ki ustvarjajo in svoje izdelke prodajajo v trgovinici Hiša Belin na Šutni. Polna ustvarjalnega zanosa in zanimivih idej za razvoj turističnega potenciala mesta nam pove, zakaj je v centru tako fino in kako je nek Nizozemec želel postati planšar. Nadaljujemo serijo intervjujev s Kamničani, ki so povezani s turističnim, kulturnim ali športnim življenjem v mestu.

Od kje prihajaš in kje živiš?

Kamničanka, ta prava. Že moja mami je živela na Šutni vse življenje. Malo sem »lokal patriota«. Zdaj pa stanujem na Brezjah nad Kamnikom.

S čim se ukvarjaš?

Ustvarjala sem že od otroštva. Začela sem s slikarstvom, potem pa sem študirala arhitekturo. Trenutne ekonomske razmere v arhitekturi niso najboljše in to me je pripeljalo nazaj do tistega, kar sem počela najraje – ustvarjanja. Oblikovala sem pohištvo, še raje sem ustvarjala scenografijo, potem pa me je sestra navdušila nad tem, da bi ustvarili tudi nekaj v Kamniku.

Zbrala sem par ljudi in predlagala, da bi odprli trgovino. Izdelkov nisem imela na zalogi, zato sem se vrnila čisto na začetek svojega ustvarjanja, ko sem še kot majhen otrok babici jemala gumbe in iz njih delala prstančke. Tudi slike, ki jih imam v trgovini, so nekatere stare že deset let, druge pa so nove.

Najbolj me veseli to, kar tu skupaj delamo, saj bi bila to sanjska služba. Si v centru mesta, v Kamniku je sploh tako, da se vsi poznajo med seboj, tu je res luštno. Nam osmim, ki smo združeni v Hiši Belin, je skupaj zelo lepo, sodelujemo in se trudimo za skupni cilj. Ni vse rožnato, a se trudimo in počasi nam uspeva, zato sem zelo zadovoljna.

Na Šutni je težko najti prostor, ki bi ga lahko vzeli v najem. Veliko je praznih, a večina noče oddati ali pa so cene zelo zasoljene, podobne tistim v Ljubljani. Najprej smo se dogovorile, da bomo odprle trgovino v prostorih bivšega TriSporta, kjer je nekoč živel Frančišek Zupan, avtor prve slovenske opere Belin. Zato smo rekle: »Super, potem bo pa Hiša Belin!« Potem smo se po spletu okoliščin morale na hitro preseliti, pa smo dobile še večji in cenovno ugoden prostor, ime pa smo obdržale, saj smo ugotovile, da se je Zupan selil iz ene hiše v drugo in je to vse Šutna. Belin je bil sicer bog svetlobe in je s svojimi muzami predstavljal umetnost.

ajda rems 3

Kaj bi si želela v Kamniku?

Opažam, da je v Kamniku kar nekaj turistov. Vsi hodijo čez mesto, občudujejo fasade in govorijo, kako je lepo. Prva stvar, vsakogar zmoti, je to, da se nimajo kje ustaviti. Mi kot male mikro celice tukaj (Reciklarnica, Zlata ptička, ipd.) bi rade, da nam je občina mogoče malo bolj naklonjena, da nam pusti, da delamo razne stvari, da imamo svoje stojnice, že samo s tem, da se ulica malo oživi. Potem lahko turist pride sem na začetek, kjer bi bila ena info točka, kaj se v samem centru dogaja. To je pač en tak majhen korak.

Po navadi pridejo k nam, v trgovinice, ki so odprte, in sprašujejo, kaj lahko tukaj vidijo. Recimo tisti backpackerji, ki potujejo sami. Jaz imam to srečo, da delam v turizmu, da delam na recepciji in znam kaj povedati, ampak marsikdo tega ne zna in bilo bi super, da bi bile info točkice. Sploh za vikende, da bi imele vse trgovine svoje stojnicami, kar bi naredilo mesto tudi za turista bolj doživeto.

Pomembno se mi zdi, da se zadrži tiste turiste, ki pridejo. Težava Kamnika je ta, da ne ponuja nekih paketov. So turisti, kot na primer jaz, ki si vse organizirajo sami. Nekateri pa pridejo in bi potrebovali recimo tridnevni paket, ki bi vključeval Veliko planino, Snovik in še kaj, pa recimp kaet za tiste, ki bi radi kolesarili, tiste, ki raje pešačijo in za ljudi, ki jim je ljubši visoki turizem s kulinariko. Pri takih zadevah se mi zdi, da nismo dovolj povezani, recimo ponudniki izdelkov s prenočišči in podobno. Bolj bi morali stopiti skupaj, se spodbujati, saj lahko ogromno ponudimo kot mesto. Turisti iščejo slovenske izdelke, ki jih imamo nekaj tudi pri nas, potem pa jih usmerjamo naprej v TIC, kjer lahko najdejo trnič in še kaj, a vse to bi lahko bilo še bolj povezano.

Zdi se mi, da je bilo lani v Ljubljani ogromno panojev, ki so vabili turiste, naj obiščejo Kamnik in Veliko planino. Bilo je ogromno turistov, ki so iskali prenočišča in so rekli, da so bili v Ljubljani, videli, da veliko oglašujemo, in so se oglasili.

Tvoja najljubša stvar v Kamniku?

Najljubši mi je center mesta. Vedno sem govorila, da se ne bi odselila dlje kot pet kilometrov stran od tu. Kamnik je mesto z dušo in ima veliko skritih kotičkov. Najljubši del Kamnika mi je Trg svobode, ki ima takšno prijazno energijo in že vseskozi sanjam, da bi tam morala biti ena luštna restavracija, ki ima zunaj mize in lučke. Tudi tunel pod Malim gradom bi bil lahko odprt skozi celo leto in v njem bi lahko bile razstave in inštalacije. To se mi zdi pravi biserček v Kamniku, na katerega naletiš slučajno in si rečeš »Vau!«, kako fajn. A na žalost se tam ne dogaja nič takega.

Drugače pa se mi zdi, da je Kamnik polovico že naredil s Kamfestom. Največ turistov sem spoznala v času Kamfesta, ki so prišli v Slovenijo, v Kamnik samo zaradi Kamfesta. Se mi zdi, da bi bila lahko večkrat na leto kakšna taka zadeva, pa še več uličnega gledališča, kaj v tem smislu, ker res poživi dogajanje, tudi cel Kamnik živi od tega, vse trgovine imajo boljši promet, noro, celo vsak Kamničan čaka na Kamfest in to, da bo končno avgust. To je res ena taka stvar, ki je dogodek. Občina je precej naklonjena zadnja leta, da se to lahko spelje.

Sčasoma tudi Kamničani odkrivamo skrite kotičke, ki jih imamo, recimo širjenje v KIK, ki je še en tak kamniški biser. Na tem območju bi lahko postavili športno-rekreativni center, podoben tistemu v Zrečah, od katerega bi lahko živel cel Kamnik, tudi službe bi bile. Vendar je to le ideja, precej težje je stvar izpeljati, ampak bilo bi super.

Se je v Hiši Belin zgodilo kaj zanimivega?

En Nizozemec je bil čisto navdušen nad planšarjem Velike planine in je spraševal, kje lahko kupi planšarsko nošo in klobuk. On bi to kupil za spomin, še posebej klobuk. In ga nikjer v Kamniku ni. Gotovo je to posebna želja, ki je nima vsak, a takih stvari pač ni mogoče kupiti.

Kamničani so vpeti v zgodbo vsake trgovine posebej, ker se vsi spomnijo »tukaj so prodajali čevlje, tukaj je bila mesnica, tukaj je bil zlatar«. In tukaj, kjer je sedaj Hiša Belin, je bila pač mesnica, ki je že dvajset let zaprta in seveda zato je bilo to Pr' Ambrož. Na začetku je marsikdo stopil notri in prišel pogledati, kaj je iz tega nastalo in še vprašal: »Ali veste, da je bila tukaj včasih mesnica?« Počasi bi ljudem radi vcepili mnenje, da to ni več mesnica, ampak ena trgovinica z dušo.

ajda rems 2