Firštov golaž

Firštov divjačinski golaž zelo jasno opozarja na izročilo in družbeni pomen lova v zaledju Kamnika. Obširni bistriški gozdovi so bili stoletja pomembno lovišče deželnih knezov, firštov (iz. nem. der Fürst – knez, vladar), po ljudskem izročilu pa so na obisk lovišč prihajali tudi avstrijski cesarji. Prav poseben spomin se je ohranil na lov nadvojvode Karla II, sina rimsko-nemškega cesarja Ferdinanda I: v bližini Predaslja je bila namreč kamnita miza z latinskim napisom, ki je sporočal, da je leta 1564 avstrijski nadvojvoda Karl tam obedoval. Miza, imenovana Firštova miza, ni zaznamovala samo tega pomembnega lovskega pohoda, temveč je označevala tudi pomen samega obeda. Pri Firštovi mizi so namreč na svojih lovskih pohodih obedovali tudi drugi člani cesarske rodbine. Kot posebna znamenitost je miza privabljala številne visoke obiskovalce, zato so jo skrivači in vojaški ubežniki leta 1826 vrgli v Kamniško Bistrico, kraj, kjer je stala, pa je ohranil ime Pri Firštovi mizi.

Firštov divjačinski golaž tako pomeni poseben spomin na izročilo lova v Kamniški Bistrici, v povezavi s Firštovo mizo pa tudi spomin na pomen divjačine kot kulinarične specialitete: lov je namreč pripadal vladajočim.

S spominom na lovske pohode članov vladarske rodbine pa ni povezana le dolina Kamniške Bistrice, temveč prav zaradi obiska nadvojvode Karla tudi Tuhinjska dolina. Na to še danes med drugim spominja hišno ime Pri cesarju na Trebelnem. Te zgodovinske sledi pa so ohranile svojo sporočilnost tudi po razpadu Avstro-Ogrske, ko je Kamniška Bistrica postala kraljevo dvorno lovišče in pozneje lovišče predsednika Tita.

OGLEJTE SI GALERIJO
ousi logo web