Gamsova juha

Bistriška dolina kot lovišče deželnega kneza in pozneje dvorno lovišče ni nudila lova le visokim imetnikom lovskih pravic, temveč tudi preprostim prebivalcem doline. Divji lov, »raubšic«, je bil značilen tako za rokovnjače kot za revnejše kmete in kajžarje. Ti so iskali zaslužek kot gozdni delavci, »holcarji«, ki so pripravljali les za kamniške meščane, lastnike bistriških gozdov. Na odprtem ognjišču v »holcarski« bajti so včasih skuhali tudi gamsovo juho. Ta jed je bila zato značilna tako za gospodo kot za najrevnejše.

Danes gamsova juha pomeni obogatitev ponudbe, hkrati z nadaljevanjem izročila pa tudi lokalno posebnost.

OGLEJTE SI GALERIJO
ousi logo web