Trnič

Trnič je slani sir hruškaste oblike, okrašen z rezljanimi »pisavami«. Značilen je za pastirsko izročilo Velike planine, njegov izvor in prvotni namen pa nista znana.

Trniče so izdelovali v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi. Po izročilu naj bi jih fantje podarjali dekletom. Ponje so hodili na planino, saj so do druge svetovne vojne živino pasli predvsem starejši pastirji, ki niso bili zmožni opravljati zahtevnejših del.

Pastirji so trniče izdelovali tako, da so iz skute, narejene iz ogretega kislega mleka, ki so mu dodali smetano, najprej oblikovali kepe in jih delno osušili na listih šisernika. Nekoliko osušene kepe so dokončno oblikovali in vanje odtisnili pisave, lesene deščice z negativno izrezljanimi vzorci. Oblikovane trniče so zložili na skodlo nad odprtim ognjiščem, da so se prekadili, pri čemer so porumeneli. Velikoplaninske bajte so imele odprta ognjišča, kjer se je dim prosto kadil po prostoru.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja so bajte v zimskem času začeli najemati prebivalci Kamnika in Ljubljane, t.i. bajtarji, ki so namesto ognjišč v pastirskih bajtah začeli vgrajevati štedilnike. Za prekajevanje trničev je bilo zato vedno manj možnosti. Po drugi svetovni vojni je takšno možnost ohranila samo še Preskarjeva bajta, ki je imela edina odprto ognjišče.

IMG 40341lckjhuih

Pastirji so trniče postopno nehali izdelovati, znanje pa se je preko posameznikov ohranilo. Prav tako so se ohranile številne »pisave«, s katerimi so trniče okraševali.

V času po drugi svetovni vojni so trniče postopno prenehali uporabljati v prehrani, sčasoma pa so kot darilo dobili širši pomen: niso več izražali le naklonjenosti ljubljeni osebi, temveč so kot spomin na planino začeli dobivati tudi vlogo darila, s tem pa so dobili lastnosti spominka.

Danes trniče poznamo predvsem v vlogi spominka, ponudba pa ne zadošča. Za uporabnost v prehrani potrebuje določene modifikacije: potrebna je prilagoditev sodobnemu okusu, ob tem pa bi bila za ponudbo v prehrani potrebna tudi poenostavitev njegove izdelave.

Kot prepoznavna prehranska sestavina, uporabna na primer kot predjed, bi trniči pomenili temeljno kamniško lokalno prepoznavnost. Hkrati trnič, izdelan kot spominek ali pa ponujen v modificirani obliki kot prehranska posebnost, zahteva zaščito. Ob tem je potrebno najti tudi možnosti za njegovo izdelovanje za potrebe ene in druge ponudbe.

OGLEJTE SI GALERIJO
ousi logo web