Matura. Ena beseda in toliko stresa. Ko si v srednji šoli, se zdi kot največja in najtežja stvar na svetu. Kot, da je samo od tega izpita odvisno, ali boš v življenju sploh kaj dosegel. In ja, saj je pomembna, ampak realnost je taka, da ni konec sveta, če ne gre vse po planu. 

Verjetno se utapljaš v gorah zapiskov, gledaš tiste debele knjige in si misliš: Kako naj vse to spravim v glavo? Potem je pa tukaj še tisti občutek, da si nekaj že dvajsetkrat prebral, pa še vedno nimaš pojma, kaj točno sploh pomeni. Klasična faza mature.

Matura. Realnost je, da večina ljudi, ki se zdaj sekira, čez par let sploh ne bo več vedela, kako jim je šlo. Ker je matura samo en test, življenje pa je več kot to. Nič ti ne pomaga, če se cele dneve učiš in po vrhu zraven še paničariš. Bolj pomembno je, da si učenje malo razporediš, vmes zadihaš in se sprijazniš, da nisi robot. Tako ali tako pa je matura bolj test tega, kako dobro znaš organizirati svoj čas in obvladovati pritisk, kot pa test dejanskega znanja. 

Pa še to: vsi pravijo, da je potrebno delati zapiske, ponavljati snov, reševati stare pole. Ampak resnica je, da vsak najde svoj način. Enim pomaga, da si vse pišejo, drugi pa si raje predavajo sami sebi, kot kakšni nori profesorji. Tretji se bolj najdejo v video razlagah na spletu. In s tem ni nič narobe. Matura je to, da najdeš način, ki pri tebi deluje. 

Seveda pa, če boš ‘scrollal’ po napačni platformi in boš namesto video razlag snovi gledal kratke videe z zabavno vsebino, potem si sam kriv, če boš na dan, ko je matura, gledal v prazno. 

Na koncu koncev pa je matura samo ena stopnička naprej. Naredi vse, kar lahko in ne sekiraj se preveč. Verjemi, da te v življenju čakajo še večje bitke, kot pa to, ali si se pravilno naučil vseh sto književnih del, ali pa vse matematične formule.