Kje so časi, ko smo bili na plaži sproščeni, ko ni bilo nikjer nikogar, ki bi nam zaračunal senčila, ležalnik, danes je že vse tako urejeno, da redko sploh najdemo plažo, kjer ni omejeno gibanje. Sama ne hodim na plažo, kjer je polno ljudi, enostavno tega ne prenesem, če vem, da bo plaža polna ljudi, takrat ne grem. Imam zelo rada mir, če se grem samo skopat, potem vedno izbiram plažo, ki ni urejena, če pa želim preživeti dan na plaži, potem pa so tudi pri meni obvezna senčila in ležalniki, rada grem tja, kjer se počutim udobno.

Poleti imam že izbrano plažo, vedno hodim na eno in isto, ko si privoščim dan zase. Takrat si plačam vstopnino, ker imajo tako lepa senčila in ležalnike, zraven je kavarna in res se počutim lepo. Celi dan lenarim, berem knjigo na ležalniku, senčila mi dajejo senco, kavarna pa poskrbi, da nikoli nisem žejna. Mali je tako urejenih plaž in ne privoščiš si jo vsak dan. Tako si jo privoščim le občasno, to pa ni tak strošek, za vse kar tam dobiš.

Mojim prijateljicam ta plaža ni v redu, vse pravijo, da je preveč fina, meni pa je ravno to všeč, da je tako fina, da so na razpolago senčila in kvalitetni ležalniki, že sami ležalniki so tako udobni, da se zaradi njih splača občasno iti na to plažo. Prav nič me ne moti, če prijateljice nočejo z menoj, ta dan, ko grem na to plažo, so dovolj senčila, ležalniki in dobra knjiga, no, pa kakšna dobra kavica. 

Sedaj, ko tako premišljujem, sem prav vesela, da si občasno privoščim to razvajanje, kajti prav je tako, ker človek to potrebuje, da se sprosti, nabere novih moči. Ta dan se na sončim, a ne preveč, ker zato poskrbijo senčila, ker sem vedno v senci, ko je sonce najmočnejše.