Naš dedek je bil vedno človek, ki užival v svojem življenju. Rad je jedel dobro in mastno hrano, imel odličen smisel za humor in oboževal je dolge sprehode po gozdu. Leta in zdravje pa sta naredila svoje. Pred leti se je odločil, da se bo lotil hujšanja. Imel je že težave z visokim krvnim tlakom, pa tudi sladkorna bolezen je že kazalo svoje zobe. S svojo trdno in neomajno voljo je doglednem času izgubil več kot 40 kilogramov, kar je bil za njega izjemen dosežek. Pa vendar ni bil zadovoljen, njegov uspeh ni bil popoln.

Na njegovem trebuhu je ostal veliko odvečne kože, ki mu je povzročala težave. Koža se je drgnila kar mu je povzročalo bolečine in vnetja, poleg tega pa je bil dedek tudi nezadovoljen s svojim videzom. Začel je nositi ohlapna oblačila in se izogibal javnim krajem. Tudi v bazen ni več zahajal, čeprav prav oboževal plavanje. Vedno se je izogibal zdravnikom, če je le bilo mogoče, zdaj pa mu ne preostane drugega kot abdominoplastika. To je operacija, ki odstrani odvečno trebušno kožo. V družini smo bili presenečeni in rahlo zaskrbljeni nad dedkovo odločitvijo, da je abdominoplastika edina rešitev, saj je možakar štel že krepko čez 70 let. Je v letih, ko je vsaka operacija lahko tvegana, tudi takšna preprosta kot je abdominoplastika. Pa nas je dedek hitro potolažil in prepričal, da je to zanj zares pomemben koral, zaradi videza in samega zdravja. Operacija je bila seveda uspešna in po nekaj tednih okrevanja je bil dedek spet tisti stari, poln življenja in humorja. Ko sem ga videl prvič po operaciji, je bil nasmejan vse do ušes in dejal, da se končno spet počuti kot tisti stari dedek. Abdominoplastika mu je še dodatno vlila nove samozavesti in njegove aktivnosti so se vrnile.

Spet je začel hoditi na plavanje v bazen in nosil je srajce, ki so mu lepo pristajale. Kot prerojen je bil. Spet je zaživel s polnimi pljuči in postal vzor vsem nam. nikoli se ne zadovoljiti z nečim kar te ovira, če le obstaja možnost za rešitev.